heterogénost

Raznovrstnost, neenotnost. Po Blumerju je heterogenost tudi lastnost množic, v nasprotju s homogenostjo, ki je lastnost javnosti. Množica je sestavljena iz neenotnih posameznikov, druži jih le slučajno srečanje ali življenje na določenem ozemlju, njihova povezanost je heterogena. V nasprotju z množico člane javnosti povezuje enak problem, pogled na neko dogajanje, stanje, problematiko.

Angleško: heterogeneity

Pluralistične skupnosti ponavadi odlikuje večja heterogenost: v njih lahko opredelimo več različnih javnosti z različnimi interesi, posledica česar je, da lahko zaradi različnih pogledov in interesov prihaja do konfliktov, tudi v odnosu med organizacijo in lokalno skupnostjo, kajti prva ne more zadovoljiti interesov in pričakovanj vseh različnih javnosti ali vsaj ne hkrati.
Nasprotno je za sodobne (moderne) družbe, ki so posledica industrializacije in urbanizacije, značilna predvsem heterogenost in funkcionalna diferenciacija (oblikovanje samostojnih podsistemov z lastnimi pravili delovanja, kot so pravni, ekonomski, politični, kulturni, zdravstveni, pravno-socialni podsistem itd.).

raznovrstnost

Gigafida , KoRP



Vir: TERMIS: Terminološka podatkovna zbirka odnosov z javnostmi - Fakulteta za družbene vede

Komentiraj slovarski sestavek