stereotíp♦
Ustaljen ali pogost vzorec, lahko tudi predvidene lastnosti, ki jih pripišemo neki stvari ali osebi. Pri tem so ustaljene ali se pogosto ponavljajo tudi oblika in okoliščine. Lahko gre tudi za preveč posplošen opis, s katero želimo osebo umestiti v določen razred, skupino ali vrsto.
Daljša razlaga:
več...Eden izmed prvih raziskovalcev, ki so izpostavili stereotip, je bil Lippman (1999), ki je stereotip označil kot »sliko v glavi«, ki jo ima posameznik o sebi in o drugih. To pomeni, da si določene stvari predstavljamo, preden smo jih uspeli videti. V psihološki in sociološki sferi stereotip pogosto temelji na napačni zaznavi objekta, tako da o njem ustvarja neresnično, lažno podobo. Gre za poudarjanje tipičnih in za posameznika pomembnih vidikov določene osebe ali predmeta, pri čemer se drugi vidiki oz. značilnosti in lastnosti ne upoštevajo. Vendar pa stereotip ni vedno negativen. Po Musku (1997) so za stereotip značilne preproste in primitivne kognitivne sheme. Te se zaradi preprostosti hitro širijo, hkrati pa nam to pomaga pri hitrejšem odločanju v negotovih situacijah, da ravnamo v skladu s podobo, ki smo si jo ustvarili o določeni osebi.
Angleško: stereotype
● Na predstave se vežejo tudi
stereotipi, ki so lahko pozitivni ali pa negativni, včasih tudi zavajujoči.
● Če želimo konkurirati kot moderna država na svetovnem trgu, se moramo otresti nekaterih
stereotipov, ki so ostanek preteklosti in nas danes ovirajo.
pbz0 SBZ0
[negativen] več...
○ Ena glavnih ugotovitev študije je, da je za izboljšanje percpecije zaupanja in kredibilnosti ključnega pomena kljubovanje negativnim
stereotipom o organizaciji.
○ Kot ugotavljajo Peters in drugi (1997: 19), je namreč za izboljšanje zaupanja in kredibilnosti ključnega pomena kljubovanje institucije negativnemu
stereotipu, ki ga je deležna v javnosti.
→
predsodek
Gigafida
,
KoRP
Dostopnost