Pri izvajanju komunikacijskih aktivnosti v odnosih z javnostmi zasledujemo načela strokovnosti in etičnosti ter spoštujemo relevantne kodekse. Pri komunikacijskih aktivnostih je pomembno: sistematičen pristop, nenehno uvajanje inovativnih rešitev in racionalna izraba virov. Na dojemanje javnosti oz. posameznih deležniških skupin (kupci, zaposleni, delničarji, dobavitelji, poslovni partnerji, vlada, poslanci, lokalna skupnost, druge zainteresirane skupine itd.) o organizaciji v osnovi vplivajo poslovni dogodki oz. dejstva po vsebini (pozitivni, negativni) in po načinu komunikacije te vsebine (kdaj in kako kakovostno je ta vsebina skomunicirana). Po vsebini so torej poslovni dogodki (aktivnosti) lahko nevarnosti ali priložnosti, ključno pa je, da morajo biti pravočasno prepoznani, komunikacija pa anticipirano premišljena in kakovostno izvedena. Nevarnosti in tveganja na področju komuniciranja in odnosov z javnostmi lahko predstavljajo: sovražni prevzem družbe; slabi poslovni rezultati; ugotovljene nepravilnosti v poslovanju; oškodovanja; odstavitve uprav; tožbe; okoljevarstvene škode velikega vpliva; odpuščanje zaposlenih; stavke; (ne)optimalni oz. (ne)učinkoviti procesi, zlasti z vidika pretoka informacij, potrebnih za delo; nepravočasni prejem ali nezadostni dostop do potrebnih dokumentov in informacij; prejem in posledično distribucija nepravilnih informacij; pomanjkljivo poročanje; (ne)zadovoljstvo in (ne)zaupanje predstavnikov medijev (ter široke javnosti); (ne)zadovoljstvo in nezaupanje delničarjev ter finančnih javnosti; (ne)zadovoljstvo in (ne)zaupanje kupcev (uporabnikov naših storitev); (ne)zadovoljstvo in (ne)zaupanje dobaviteljev; (ne)zadovoljstvo in (ne)zaupanje zaposlenih in vzdrževanje pripadnosti družbam (skupini); (ne)zadovoljstvo in (ne)zaupanje lokalne, regionalne in širše družbene skupnosti; prezgodnje in neželeno uhajanje (internih) informacij strateškega pomena, zlasti do medijev; tveganja zaradi težkega načrtovanja (verjetnosti in termina udejanjanja) določenih strateških dogodkov (prevzemi, odprodaje in zapiranje družb ipd.). Ob prizadevanjih za sanacijo dejanskega stanja je čim bolje znižati vpliv te informacije na poslovanje skupine oz. posamezne družbe. Vplivi teh informacij so lahko neposredno, kratkoročno vidni oz. občutni (padec cene delnice, napotitev inšpekcij v družbo, medijska ofenziva ipd.) oz. se rahljajoče zaupanje javnosti občuti šele na daljši rok (dolgoročno padanje ali nenaraščanje vrednosti delnice, zmanjševanje privlačnosti družbe kot zaposlovalca, manjša zaželenost ponudbe in aktivnosti družb itd., skratka vse tisto, kar se običajno razume kot ugled). Treba je upoštevati, da stopnja pomembnosti dogodka oz. informacije lahko naraste, če zadeva ni vsebinsko in komunikacijsko sanirana. Tako npr. neustrezen odnos s posamično deležniško skupino neke družbe lahko preraste v strateški problem na ravni celotne korporacije. Zato moramo preprečevati komunikacijske probleme in izkoriščati priložnosti nasploh (zlasti pa v razmerah managementa sprememb in kriznega komuniciranja). Javna delniška družba mora zagotoviti zaupnost cenovno občutljivih informacij do njihove javne objave v sistemu elektronskega obveščanja, v primeru Ljubljanske borze je to SEOnet. Komentiranje ali posredovanje cenovno občutljivih informacij novinarjem, preden jih družba ne objavi na predpisan način, ni dovoljeno. Vse komuniciranje z mediji mora potekati koordinirano, prek služb za odnose z javnostmi oz. praktika za odnose z javnostmi, ki pri tem sodeluje z upravo in strokovnimi službami družbe ter z odvisnimi družbami korporacije. To vključuje tudi načrtovanje in objavo sporočil medijem, pripravo novinarskih konferenc ter dnevno zagotavljanje odzivov na zahtevke novinarjev za intervjuje, izjave, odgovore ali različne prošnje za javne nastope vodstev družb, strokovnih služb ter drugih pristojnih sodelavcev. Tak način vodenja komuniciranja prepreči prezgodnje in nezaželeno uhajanje internih informacij strateškega pomena zlasti do medijev.