situacíjska teoríja jávnosti

Teorija, ki temelji na predpostavki, da se javnosti oblikujejo okoli določenih vprašanj ali problemov, ki so posledice delovanja organizacije na ljudi.

Angleško: situational theory of publics

Situacijska teorija javnosti ni edina oblika segmentiranja populacije, ki se uporablja v odnosih z javnostmi, je pa edini način segmentiranja, ki je bil razvit izključno za uporabo v odnosih z javnostmi (Verčič, 1995).
Nekateri kritiki situacijski teoriji javnosti očitajo, da preveč poudarja organiziranost javnosti okrog problema ali žarišča in zanika nastanek javnosti okrog skupnega interesa ali deljenega izkustva, pozitivnega ali negativnega, v katerem imajo procesi medčloveške komunikacije osrednjo vlogo za razvoj ideološke drže.

Gigafida , KoRP



Vir: TERMIS: Terminološka podatkovna zbirka odnosov z javnostmi - Fakulteta za družbene vede

Komentiraj slovarski sestavek