douméti -úmem SD, dov., tudi doúmel; doúmljen

1. douméti2(3) kdo popolnoma, do konca razumeti, spoznati kaj (pri/na/v čem / med/pred/nad/pod čim / kje/kdaj) /zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / pri/na/v čem / s čim/kako/zakaj/ , Sam1 — Sam4/S: — (pSam5/6/Prislk/č) — /pSam2–6/Prisln/vz/: Sam1|xV/Nd ž+ abstr.–/+| + Glag|S| + Sam4/S|yRa/Vsd ž abstr.| (+ p ∩ Sam5/6/Prislk/č|zM/Čd ž+/–|) /+ p ∩ Sam2–6/Prisln/vz|wN/Vzd|/ /Zaradi današnjih okoliščin/ učenci tovrstne probleme /zelo hitro/ doumejo, Še (danes) ne more /prav/ doumeti, kako se je moglo kaj takega zgoditi, Njegovih stališč niso /prav dobro/ doumeli, /Bistroumno/ je (takoj) doumel težavo, Ne more /povsem/ doumeti, kaj se je zgodilo, To je /praktično do dna/ doumel ; prim. dojéti razložíti si razuméti sprejéti ugotovíti



Vir: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov - Andreja Žele, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek