dozírati -am R dov. in nedov.

1. dozírati3 kdo/kaj določiti komu/čemu kaj glede na višino in določene okoliščine /glede na koga/kaj/s/pod čim /kako/koliko/ , Sam1 — Sam3 — Sam4: — /pSam4/6/Prisln/kol/: Sam1|xPv/Vd ž+/–| + Glag|De| + Sam3|zPred ž+| + Sam4/PridkolSam2|yPr/Ra/Vsd ž abstr.–/+| /+ p ∩ Sam4/6/Prisln|wN/Kold|/ Tovrstno zdravilo je treba bolnikom dozirati /individualno/, /Pod prisilo/ so mu dozirali določeno količino sevanja, Živila dozirajo /glede na embalažo z dozirnim strojem/, pren. Trudil se je, da bi jim učno snov /pravilno/ doziral ; prim. določíti/dolóčiti nameníti/naméniti odmériti



Vir: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov - Andreja Žele, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek