izvolíti -vólim tudi zvolíti zvólim R dov.

1. izvolíti3(4) kdo/kaj določiti, nameniti (komu/čemu) koga/kaj v/na/za koga/kaj /po/pri kom/čem / s kom/čim/kako/ , Sam1 — (Sam3) — Sam4 — pSam4: — /pSam5/6/Prisln/: Sam1|xPvd č+| + Glag|De|Mo (+ Sam3|x/yN/Pred ž+|) + Sam4|zPrd ž+/–| + p ∩ Sam4|zNa/Cd ž–/+ abstr.+/–| /p ∩ Sam5/6/Prisln|wNd|/ Izvolili so (si) ga za vodjo, Za letni dopust so (si) /ponesrečeno/ izvolili najmanj ugoden čas, /Po lastni presoji in občutku/ (si) je izvolil sodelavce za načrtovani projekt, Za ženo (si) je izvolil prav njo, Izvolil (si) je kar najustreznejše besede za prepričevanje, Za otroka je izvolila ime /sama/ ; prim. določíti/dolóčiti izbráti nameníti/naméniti prebráti



Vir: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov - Andreja Žele, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek