klečáti -ím ST/D, NTDg/Pr, nedov., klêči in kléči

1. státi1(2) kdo/kaj biti položaju, ko so noge upognjene v kolenih (sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje, kdaj/koliko časa) /kot kdo/kaj/kakšen / brez/zaradi koga/česa / na kom/čem / s kom/čim / kako/zakaj/ , Sam1 — (pSam2/5/6/Prislk/č/kol): — /kotSam1/Pridk/pSam2/5/6/Prisln/vz/: Sam1|xNs/p ž+/–| + Glag|POS/Msos/p| (+ p ∩ Sam2/5/6/Prislk/č/kol|yM/Č/Kol/Ras/p ž–/+|) /+ kotSam1/Pridk/p ∩ Sam2/5/6/Prisln/vz|wN/Vzs/p|/ Nekateri so sedeli, drugi klečali, (Pri polaganju ploščic) mora klečati, (Več ur) je klečal, zato ga bolijo kolena, (Pri obredju) so /mirno/molče/nepremično/rahlo sklonjeno/ klečali, Klečala sta si /nasproti/, čustv. /V navadi/ mu je že, da stalno kleči (pred kom) ; prim. častíti molíti prosíti



Vir: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov - Andreja Žele, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek