koreníniti -im ST/D nedov., nav. čustv.
1. koreníniti2 kdo/kaj imeti osnovo, izhodišče v/na/pri kom/čem/kje/kdaj /na/v kaj / po/ob/pri kom/čem /s/ med/pod/nad kom/čim/kako/ , Sam1 — pSam5/Prislk/č: — /pSam4–6/Prisln/: Sam1|xV/Pvd ž+/– abstr.–/+| + Glag|Mso/L|Mo + p ∩ Sam5/Prislk/č|yM/Čd ž–/+ abstr.–/+| /+ p ∩ Sam4–6/Prisln|wNd|/ Ti ljudje koreninijo v slovenskih krajih, Njegova dela koreninijo na Štajerskem, v devetnajstem stoletju ; prim. bazírati temeljíti
◆ agr. koreníniti2 kaj delati, poganjati korenine v/na/pri kom/čem/kje /na/v kaj / po/ob/pri kom/čem /s/ med/pod/nad kom/čim/kako/ , Sam1 — pSam5/Prislk: — /pSam4–6/Prisln/: Sam1|xV/Pvd ž+| + Glag|Mso/L|Mo + p ∩ Sam5/Prislk|yMd ž–/+| /+ p ∩ Sam4–6/Prisln|wNd|/ V tej zemlji ribez /hitro/ korenini, Na teh predelih /zelo dobro/ koreninijo grmovnice, Ta rastlina /plitvo/ korenini
Dostopnost
Dostopnost