nameníti za in naméniti za -im za On dov.
1. nameníti za3(4) kdo/kaj ciljno/namensko določiti (komu/čemu) koga/kaj za kaj /kako/ , Sam1 — (Sam3) — PridkolSam2/Sam4 — pSam4: — /Prisln/: Sam1|xPv/Vd ž+/–| + Glag|De|Mo (+ Sam3|yC/Rad ž+/–|) + PridkolSam2/Sam4|yRa/Vsd ž+/–| + p ∩ Sam4|zNa/Cd ž+/– abstr.–/+| /+ Prisln|wNd|/ Prav njega so (ji) /skrbno načrtovano/ namenili za moža, Usoda ga je /zagotovo/ namenila za kaj pomembnejšega, (Upokojencem) so za rekreacijo namenili pet tisoč tolarjev, Poslopje so /prvotno/ namenili za kino
Dostopnost
Dostopnost