napénjati -am TDe/Dg/Pr nedov., v posplošenem pomenu

1. napénjati2(4) kdo/kaj močno nategovati, večati (komu/čemu) koga/kaj (čez/skozi/na/v/nad/pod/med kaj / v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj) /zaradi koga/česa / na kaj / po kom/čem / s čim/kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — (Sam3) — Sam4 — (pSam4–6/Prislk/č): — /pSam2/4–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xPv/Nd ž+/– abstr.–/+| + Glag|Mso| (+ Sam3|zN/Pred ž+/–|) + Sam4|yRa/Vsd ž+/– abstr.+/–| (+ p ∩ Sam4–6/Prislk/č|zRa/M/Čd ž–/+ abstr.–/+|) /+ p ∩ Sam2/4–6/Prisln/kol/vz|wN/Kol/Vzd|/ (Na violino) (si) je napenjal nove strune, /Z vsemi silami/ je napenjal vrat, da bi videl čez, /Natančno in skrbno/ je napenjala platno (na okvir), Celo popoldne so (nad razstaviščem) napenjali šotorsko platno, Veter je /zelo intenzivno/ napenjal jadra, Debelo je gledal in /narejeno oz. pretirano začudeno/ napenjal lica, Preobilna hrana (mu) napenja želodec, (Nanj) so otroci /zelo radi/ napenjali frače in loke, čustv. Napenja možgane, pa nič pametnega ne domisli, v oslabljenem pomenu (Pri tem delu) napenja vse sile in mišljenje, brezos. /Po sadju/ je (v obilnih jesenih) napenjalo ljudi in živino ; prim. forsírati intenzivírati iztegováti/stegováti napihováti nategováti prenapénjati véčati

anat. napénjati2(3) kdo/kaj zelo forsirati kaj (čez/skozi/na/v kaj / v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj) /zaradi koga/česa / na kaj / po kom/čem / s čim/kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — Sam4 — (pSam4–6/Prislk/č): — /pSam2/4–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xPv/Nd ž+/–| + Glag|Mso| + Sam4|yVsd ž abstr.+/–| (+ p ∩ Sam4–6/Prislk/č|zRa/M/Čd ž–/+ abstr.–/+|) /+ p ∩ Sam2/4–6/Prisln/kol/vz|wN/Kol/Vzd|/ (Pri solopetju) je /preveč/ napenjala glasilke



Vir: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov - Andreja Žele, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek