nasprotováti si -újem si R nedov., os. v mn./dv.
1. nasprotováti si1 kdo/kaj namerno neskladno delati, biti si v nasprotju /kot kdo/kaj / brez/okoli/mimo/zaradi koga/česa / navkljub/kljub/proti komu/čemu / na/v/čez/skozi koga/kaj / ob/pri/ob/na/po/v čem / s kom/čim / kako/koliko/zakaj/ , Sam1: — /kotSam1/pSam2–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xNs/p ž+/– abstr.–/+| + Glag|S| /+ kotSam1 / p ∩ Sam2–6/Prisln/kol/vz|wN/Kol/Vzs/p|/ Nasprotovala sta si /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi, kot mlada bika/, /Zelo vztrajno/ si nasprotujejo, Odločitve si ne smejo nasprotovati ; prim. bíti se kljubováti si
Dostopnost
Dostopnost