vžgáti II vžgèm R, dov., vžgál

1. vžgáti3(4) kdo z žarečim predmetom narediti (komu/čemu) kaj v/na kaj /iz/od/brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / na/v kaj / po/v kom/čem / s čim / kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — (Sam3) — Sam4 — pSam4: — /pSam2–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xVd č+| + Glag|De|Mo (+ Sam3|x/zPre/Nd ž+|) + Sam4|yVsd ž abstr.+/–| + p ∩ Sam4|zC/CMd ž abstr.+/–| /+ p ∩ Sam2–6/Prisln/kol|wN/Kol/Vzd|/ Vžgali so (mu) znamenje na hrbtno stran desne roke, Na ramo (si) je dal vžgati grb, Izrisane figure so (si) vžgali v les, pren., čustv. Ta podoba se (mu) je /za trdno/ vžgala v zavest ; prim. pritísniti vtísniti



Vir: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov - Andreja Žele, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek