zagovoríti se -ím se G, dov., zagovóril se
1. zagovoríti se2 kdo/kaj z govorjenjem zadržati se pri kom/čem / pred/s kom/čim / kje /kdaj /brez česa / s čim / kako/ , Sam1 — (p)Sam5/6/Prislk/č: — /pSam2/6/Prisln/: Sam1|xVd ž+| + Glag|R|(Mo) + (p) ∩ Sam5/6|yRa/M/Čd ž–/+| /+ p ∩ Sam2/6/Prisln|wNd|/ Zagovorila se je pri sosedi, potem pa še s prijateljico, Zagovorili so se pozno v noč ; prim. zadržáti se zaklepetáti se
2. zagovoríti se2(3) kdo/kaj nehote povedati kaj ‘kar se ne namerava’ (pri kom/čem / pred/s kom/čim / kje /kdaj) /brez česa / s čim / kako/ , Sam1 — Sam4/S — ((p)Sam5/6/Prislk/č): — /pSam2/6/S/Prisln/: Sam1|xVd ž+| + Glag|R| + Sam4/S|yVsd ž– abstr.| (+ (p) ∩ Sam5/6|yRa/M/Čd ž–/+|) /+ p ∩ Sam2/6/Prisln|wNd|/ Zgovoril se je, da je bil zraven, (Pred ljudmi) se ni nikoli zagovoril ; prim. blêkniti/blékniti spozabíti/spozábiti se
Dostopnost
Dostopnost