Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Socialno delo, ki sprejema uživanje drog
V socialnem delu sprejemamo življenjski slog ljudi kot njihovo izbero in ne pogojujemo naših storitev z zahtevami po moralni ali normativni ustreznosti ljudi.
Socialno delo v delovnem okolju
Praksa socialnega dela, ki poteka v raznolikih oblikah delovnih organizacij, katere primaren namen je delo z vsemi zaposlenimi. V tem primeru ne govorimo o uporabnikih storitev socialnega varstva, temveč o zaposlenih v določenem podjetju ali drugi obliki javne ali zasebne organizacije. Cilj dejavnosti, kot so programi za zaposlene, svetovanje, informiranje, zastopanje ter priskrbovanje, je povečanje kakovosti življenja zaposlenih v delovnem okolju in tudi zunaj njegovih okvirjev.
Socialno delo v neprostovoljni interakciji
Pomeni socialno delo kot dinamično izmenjavo virov ter storitev med uporabniki, socialno delavko oziroma socialnim delavcem in ustanovo oziroma organizacijo (npr. centrom za socialno delo, domom za upokojence, zaporom), v katero uporabniki ne vstopijo samoiniciativno, temveč so v sodelovanje primorani na podlagi zakonskega predpisa oziroma formalnega ali neformalnega pritiska s strani drugih. Za namene premostitve omenjenih neprostovoljnih vstopnih pogojev in zmanjšanja vpliva z njimi povezanih dejavnikov, ki otežujejo uspešno sodelovanje, so strokovnjaki razvili vrsto priporočil in modelov socialnega dela v neprostovoljni interakciji.
Socialno delo v zdravstvu
Praksa socialnega dela v zdravstveni dejavnosti na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Temeljna naloga socialnega dela je strokovna pomoč ljudem, ki so se znašli v psihosocialni stiski zaradi in/ali v povezavi z zdravstvenimi težavami, da ohranijo, si povrnejo in/ali razvijejo potenciale za vključevanje v družbeno življenje. Najpogostejše naloge in metode socialnih delavk in delavcev v zdravstvu so: delo z uporabnikom, svojci in domačim okoljem, koordinacija storitev, sodelovanje in povezovanje z zunanjimi institucijami, svetovanje, informiranje, analiza tveganj in prepoznavanje potreb, krepitev moči, pomoč pri uveljavljanju pravic uporabnika, zapisovanje in poročanje.
Socialno delo z družino
Doktrina socialnega dela z družino temelji na konceptu dela na dveh ravneh. Gre za delo na način soustvarjanja rešitev v delovnem odnosu. Na prvi ravni je proces soustvarjanja usmerjen v želene izide in spremembe, ki jih družina potrebuje. Na drugi ravni pa soustvarjeni proces zajame družinsko dinamiko, pomoč družini definiramo kot delo na virih moči v družini sami, na procesih razvidnosti in ozaveščenosti.
Socialno delo z mladimi
Strokovno delo, ki ga socialni delavci opravljajo z mladimi z uporabo metod in tehnik socialnega dela.
Strokovno svetovanje paru na centru za socialno delo
Po družinskem zakoniku (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg in 22/19) morajo centri za socialno delo zakonca/partnerja, ki sta starša otrok, nad katerimi imata starševsko skrb in ki sta ob predhodnem svetovanju na CSD ugotovila, da obstaja možnost za ohranitev njune zakonske zveze, seznaniti z možnostjo prostovoljne udeležbe na strokovnem svetovanju na CSD - z namenom ohranitve zakonske zveze. Tovrstnega strokovnega svetovanja se lahko udeležijo tudi zunajzakonski partnerji. V skladu s 5. členom pravilnika o izvajanju predhodnega svetovanja (Uradni list RS, št. 21/19) strokovno svetovanje paru poteka z namenom pomagati zakoncema rešiti težave, s katerimi se soočata in izboljšati njun odnos. V skladu s pravilnikom se strokovno svetovanje zakoncem/parom na CSD lahko izvaja posamično ali v skupini, udeležba pa mora biti za zakonca prostovoljna in brezplačna.
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Droga
Kemična snov naravnega ali sintetičnega izvora, ki se uporablja za spreminjanje zaznavanja, razpoloženja ali drugega psihološkega stanja. Pravno formalno se delijo na dovoljene in prepovedane droge, medicina jih razvršča v kategorije glede na psihofizične učinke, v socialnem delu pa pojem obravnavamo kot kroven za substance, ki jih ljudje uporabljajo v vsakdanjem življenju na različne načine in z različnimi cilji. Socialno delo uživanje drog obravnava kot pravico posameznika, da se sam odloča o lastnem življenju.
Hlepenje po drogi
Močna želja po določeni psihoaktivni snovi. Hlepenje po drogi je posledica spremembe delovanja možganov in porušenega kemičnega ravnovesja v telesu. Posameznik ugotovi, da z uporabo droge najlažje in najhitreje doseže stanje dobrega počutja, zato uživanje droge postane tako močno, da pri posameznici/posamezniku lahko povzroči stanje, ko le-ta izgubi kontrolo nad lastno voljo. Občutek hlepenje po drog se pojavlja in izginja. Lahko je šibek ali včasih zelo močan. Posameznica/posameznik težko upravlja z občutkom hlepenja. Pri vzpostavljanju abstinence je dolgoročno zelo pomembno učenje obvladovanja hlepenja. Za socialno delo je pomembno razumevanje tega pojava z vidika podpore ljudem, ne glede na to, ali so redni uporabniki drog ali pa želijo abstinirati. Govorimo o socialnem delu, ki sprejema ljudi, ki uživajo droge. Z vidika medicinske pomoči se včasih za zdravljenje simptomov odtegnitve uporabljajo nekatera zdravila. Temu pravimo farmakoterapija.
Individualna projektna skupina
Temeljni koncept načina ravnanja v socialnem delu v rejništvu je zajet v modelu individualne projektne skupine. Individualna projektna skupina v socialnem delu v rejništvu je sistem, ki vzpostavlja in vzdržuje sodelovanje med matično družino, rejniško družino, strokovnjaki v centru za socialno delo, ki vodijo projekt za posameznega otroka in otrokom v rejništvu. Okrog otroka, ki v nekem obdobju ne more živeti s svojo matično družino, se že v procesu odločanja o najboljši obliki pomoči zanj, vzpostavlja individualna projektna skupina, saj otrok takoj potrebuje sodelovanje svoje družine z novo, rejniško družino, ki je ne pozna. Vsi udeleženi potrebujejo individualno projektno skupino, da bi v delovnem odnosu soustvarjali sodelovanje v potrpežljivem procesu dela in učenja. Socialna delavka vsakokrat vzpostavi delovni odnos ki omogoči soustvarjanje izvirnih delovnih projektov pomoči.
Dostopnost