Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ključke držim
tudi Ključke mam, v otroških igrah (npr. lovljenje) pomeni Time out, ki ga lovljeni nakaže s prekrižanimi prsti.
V besednih igrah so ključki lahko skriti za hrbtom, ali v žepu, kar da dotičnemu imuniteto oz. samododeljeno pravico do laganja (podobno kot Držati figo v žepu)
Uporaba tega prijema velja za nešportno potezo in navadno se igra zaostri z merjenjem moči in se zaključi z (juha se je skuhala) ali užaljenim Ključke pojem in se več ne grem!
Nekake vrste nedotakljivost (neujemljivost) pri lovljenju lahko dosežeš z dotikom točno določenega, že prej domenjenega predmeta na določenem kraju, če hkrati zavpiješ: "Za'pik!" Tedaj se te lahko lovilec dotakne, pa ne boš lovil. velja tudi, da ti mora lovilec dati prostor, da torej ne preži nate od zelo blizu - lovljeni pa naj bi zapik razmeroma hitro zapustil.
ne me fukat
Vzklik, ki označuje jezo. Lahko se uporabi ob dejanskem dogodku, ki vzbudi jezo, ali pa kasneje, ko le-tega opisujemo.
"In potem ma on, ki manj dela od mene, višjo plačo od mene. Pa ne me fukat!"
ne me jebat
be ne basat
ne me nategovat
pofočkati se
Pofočkati se izhaja iz otroške igre skrivalnic. Pofočkaš se, ko se kot iskanec prijaviš na ciljni točki, preden te najde iskalec.
"Grem se samo pofočkat." pomeni, da grem nekam samo pogledat, grem za kratek čas. "A si se prišel pofočkat?", pomeni, da si se prišel samo pojavit, pokazat, vendar ne nujno kot slabšalnica.
- tudi obtačlati se; knj. zapik
Tudi: priti samo podpisati se, formalizirati svoj prihod, in oditi
tinto piti
kaznovati, mučiti; navadno v rabi: dati tinto piti (iz nem. die Tinte = črnilo)
končno je našel nekoga, ki mu je kos; mu je dal vetra; ga je postavil na trdna tla; ga je soočil z dejstvi; ga je podučil (ni sam zapisal s črnilom - se naučil, ampak ga je drug posilil s črnilom)
Tinte jim je treba dati piti, tinte!
Tito je dal Hitlerju tinto pit.
Fraza najverjetneje izhaja iz priljubljene "zlate knjige za naše malčke" Struwwelpeter (1845). V eni od pesmic se otroci norčujejo iz zamorčka ("Zamorček-morček, kak si zal! Aj, aj, si mar v črnilo pal?"), Sv. Nikolaj pa jih kaznuje tako, da jih potunka v črnilo.
Er tunkt sie in die Tinte tief
Wie auch der Kaspar: »Feuer!« rief.
Bis übern Kopf ins Tintenfaß
Tunkt sie der große Nikolas.
Kaže pa, da je pitje tinte slovenska posebnost, saj se kazen v prevodu Sonje Sever iz leta 1925 glasi takole:
Lej, lej, zdaj sem pa smeha sit!
Otroci, hajd, črnilo pit!
Nič ne pomaga vik in krik,
zaman vsi vpijejo "zapik!
Fraza pa je morala obstajati že prej, s...
Dostopnost