Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
kočerja in koserja
Ker Slovenci nimamo prave ustreznice angleškemu dinner (kosilo se, vsaj v naši zavesti, je prej, čeprav se zadnje čase vse pozneje kosi), nekateri za obed okrog 16.00 ali 17.00 raje kot kosilo rabijo kočerja, kar je sklop okrnjenih besed ko**silo in ve**čerja. Kočerja je namreč obed med tema obedoma. Glagol je kočerjati.
Koserja se sliši zelo redko, ponavadi bolj šaljivo in šele po omembi kočerje, ali pa če se komu zareče. Beseda se ne more prebiti v širši krog uporabe, ker zelo spominja na "srati" (koserja). Kljub temu mislim, da bi bila primerna v smislu mizerne popoldanske malice oz. slabega, neokusneha poznega kosila.
V primerih popolnoma neurejene prehrane, kar sledi drugim nevšečnostim, pa se večkrat pojavi celo zakočerja ali bolj spevno zakovirja - nekakšen vse v enem. O okusih in mizeriji tu ni potrebo razpravljati.
Postopek sklapljanja okrnjenih besed je zelo zanimiv. V angleščini je tako npr. nastal brunch (breakfast + lunch). Tudi v slovenščini ima ta način tvorjenja novih bese...
pehati
Pehati je mlajši izraz za pohati, oboje pomeni kaditi travo, marihuano oz. žbe. Napisano velja za Ljubljano ok. 2005.
----
V Zagorju se za isti pomen uporablja tudi 'bakati.
----
Pred kratkim sem slišal novo besedo: 'fidžiti.
------------------------------------------------
Pehati na Štajerskem, predvsem v predelu Pohorja in Podpohorja, pomeni brcati. Npr: "Daj pehni sem toto žogo," prav zato se med Štajerci velikokrat sliši poziv k igranju nogometa tako: "Ka zaj stari? Gremo kaj pehat dans?"
Ta beseda se uporablja tudi, ko se kdo v svojem prepričanju ali pričanju močno (z)moti.
Takrat se reče: "Joj, kak si pa zaj to mimo pehno!!!", (podobno kot v nekaterih drugih predelih Slovenije pomeni "brcati v temo")...
pozdravi
Ko se opazimo, se pozdravimo. Natančneje, ko koga pozdravimo, nam ta odzdravi. Pozdrav je zelo blizu ogovoru. Pričakovati je, da se raznolikost pozdravljajočih oseb odraža tudi v pozdravih, ki kažejo na narečno, starostno, družbeno in morda tudi poklicno pripadnost. Zlasti zanimivi bi bili pozdravi, ki bi zahtevali natančno določen odzdrav.
* pozdrav - najpreprostejši pozdrav, lahko ljubkovalno pozdravček
* dobro jutro, dober dan, dober večer - v slovanskih in širše indoevropskih jezikih klasični pozdravi
* zdravo - beseda se povezuje z vzhodno Slovenijo in socialističnimi časi, dejansko je zelo stara: ekvivalent rimskega ave, recimo v Ave Maria, ki se v slovenščino prevaja kot zdrava Marija ali pozdravljena Marija (nenazadnje je koren tudi v besedi pozdraviti)
* živijo - tudi živio, saj verjetno izhaja iz sbskohrvaškega živio < živil v pomenu naj živi (v slovenščini tudi živel [kralj]), morda pa tudi okrajšano iz naj živijo (?); okrajšano živ deluje sproščeno in prijazno, bolj intimno
* se...
Pune vrei
Štajersko (zlasti vzhodno) za 'zelo v redu', 'zelo dobro', 'ful kul'
"Toti koncert, za kerega si mi oni dan rekla, veš da je bil res pune vrei."
'Pune' se v pomenu 'zelo' in 'dosti' ter 'veliko' uporablja tudi samostojnejše: "Joj, toto matematiko se bom moral zaj pune naučit."
žnj
Žnj lahko uporabimo kot črko.
Primer:
A: V soboto nisem bil doma.
B: Aaaaaaa
A: bbbbbb
B: žnj
Žnj se uporablja kot izraz razpoloženja.
npr. matematiko sem pisal 1, zmečkal sem list, ga fukno učitlu v glavo in se zakričal: ŽNJ!
uporablja se lahko tudi pri kletvicah
npr. Da ti jebem ŽNJ, prekleti peder kurčev.
uporablja se tudi kot mašilo pri govornem nastopu ko nekaj pozabiš
npr. "...nato sem odšel in se vsedel v keson...aa...žnj...žnj...
in začel brskati po njem"
žnj pa lahko uporabimo kot smeh (pred pogoj je da si debil in kreten)
npr. namesto ha ha ha, uporabimo Žnj, žnj, žnj!
upam da vam bo to koristilo! zaj pa marš spat žival, kera je šla to pisat! ŽNJ!