Geselska baza za novi grško-slovenski slovar – 3 (A-Γ)
© 2020 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za klasično filologijo, in Znanstvenoraziskovalni center SAZU
Avtor (zasnova, struktura, uredništvo, redakcija): Matej Hriberšek
Priprava gesel: Marija Gardina, Katja Markič, Katarina Berden, Bine Teran, Tadeja Novak, Sara Križaj, Eva Avguštin, Matic Kristan, Kristina Pikl, Luka Cvijić, Maša Poljšak Kus, Klara Marija Keršič, Jošt Yoshinaka Gerl, Nataša Martina Pintarič.
Gradivo geselske baze se opira na Grško-slovenski slovar Antona Doklerja iz leta 1915.
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za klasično filologijo
Založnika: Amebis, d. o. o., Kamnik in Založba ZRC, ZRC SAZU
Leto izida: 2020
Javni (so)financer: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije; Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS; Evropski socialni sklad; Univerza v Ljubljani
ISSN 2712-5653
GESELSKA BAZA ZA NOVI GRŠKO-SLOVENSKI SLOVAR – 3, ki vključuje geselske iztočnice prvih treh črk grške abecede, torej črke od A (alfa) do Γ (gama), je del projekta, v katerem se pripravlja novi grško-slovenski slovarja in je nastala v okviru projekta »Javni razpis 'Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016–2020 za študijski leti 2018/2019 in 2019/2020«, ki ga je na ta razpis prijavil Oddelek za klasično filologijo FF UL (vodja doc. dr. Matej Hriberšek) prek Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
V projekt so bili vključeni:
1. študentje Oddelka za klasično filologijo Filozofske fakultete UL:
2. študenta Fizikalne merilne tehnike Fakultete za matematiko in fiziko UL:
2. študentka AGRFT UL:
4. podporna strokovna oseba prijavitelja (FF):
5. strokovna sodelavca:
6. vodja projekta in pedagoški mentor:
Projekt je bil začet iz potrebe in dejstva, da slovenski dijaki, študentje, strokovnjaki in raziskovalci ne morejo več dobiti v prodaji grško-slovenskega slovarja, s čimer so prikrajšani za temeljno pomagalo pri svojem učenju in delu. V prvem delu projekta so bila vzpostavljena metodološka, vsebinska, strukturna in programska izhodišča za novi grško-slovenski slovar; v drugem delu delu projekta so ta izhodišča bila nadgrajena, dokončno pa je bila vzpostavljena tudi programska shema. V tretjem delu, ki ga predstavlja ta projekt se delo na slovarski bazi nadaljuje, prinaša pa strukturno in vsebinsko povsem posodobljeno in nadgrajeno slovarsko gradivo, ki je pripravljeno in obdelano skladno s sodobnimi slovarskimi in jezikovnimi standardi, obenem pa upošteva tudi didaktična načela uporabnosti, s čimer je prilagojeno potrebam vseh uporabnikov, od najmanj do najbolj zahtevnih.
Izhodišče za delo je bil Grško-slovenski slovar Antona Doklerja, ki je je izšel l. 1915 in je ostaja zaenkrat edini slovenski slovar za staro grščino. Podjetje AMEBIS d.o.o. je vključeno v projekt zaradi svojih izkušenj s slovarskimi projekti in jezikovnimi bazami; pripravilo je programsko osnovo, v kateri se obdeluje slovarsko gradivo. Programsko okolje je povsem dodelano in omogoča obdelavo in urejanje še tako zahtevnih slovarskih gesel. Programsko okolje je izpopolnjeno in omogoča nadaljnje delo na tem slovarju in podobnih slovarskih projektih. Z drugo sodelujočo institucijo, z Založbo ZRC, ZRC SAZU, imamo projektnega partnerja, ki je dal na voljo slovarsko bazo (Založba ZRC je namreč odkupila avtorske pravice od Doklerjevih dedičev) in ima bogate izkušnje s slovarskimi projekti, z mag. Alešem Pogačnikom pa tudi sodelavca, ki je veliko delal na slovarskih in enciklopedičnih projektih.
Namen projekta je povezati študente sicer specifičnih različnih strok med seboj in tudi z lokalnim okoljem ter s potencialnimi zaposlovalci, ob tem pa se v projekt vključujejo perspektivni študentje, ki bodo za take zaposlovalce zanimivi.
Vsebinsko je slovarsko gradivo natančneje klasificirano, slovenščina je posodobljena, etimologije so posodobljene in nadgrajene, slovarski pomeni razširjeni, dodani so primeri, geselske iztočnice so natančneje obdelane: gre za slovarsko bazo, ki se lahko po svoji kvaliteti in nazornosti meri s podobnimi tujejezičnimi bazami, dostopnimi na spletu. S tem se uresničuje osnovni namen: pridobitev visokokvalitetnega digitaliziranega strokovnega, študijskega in učnega pripomočka, ki bo kot javno dobro zastonj na voljo kar najširši zainteresirani javnosti.
Trajanje in rezultati projekta
Rezultati dela:
• Sodelujoči študentje so gesla vnesli v bazo ter jih po potrebi drugače ali na novo strukturirali.
• Podporna strokovna sodelavka Urška Gruden je skrbela za organizacijski vidik projekta in usklajevanje ter komunikacijo med različnimi organi, odgovornimi za razpis.
• Oba strokovna sodelavca, g. Romih in g. Pogačnik, sta skrbela za programske rešitve in dopolnila, sproti pa sta opozarjala tudi na možne izboljšave vsebinskega dela.
• Naloge pedagoškega mentorja so bile:
• Geselska baza za novi grško-slovenski slovar – 3 naj bi po prvotnem načrtu vključevala gesla črke Α (alfa), a je skupini uspelo vnesti še dve dodatni črki; tako baza vključuje gesla črk od Α (alfa) do Γ (gama).
Vnos geselskih iztočnic:
Pri projektu so prostovoljno sodelovali tudi nekateri študentje, ki so že bili del tega projekta pri pripravi prejšnjih dveh slovarskih baz; ti študentje so z nasveti in konzultacijami pomagali novim sodelujočim pri delu:
Kot urejevalca sta sodelovala:
Trajanje
Projekt »Geselska baza za novi grško-slovenski slovar – 3« je trajal od 1. marca 2020 do 30. junija 2020. V tem času so se študentje usposobili za delo s slovarjem, vsi sodelujoči pa so opravili svoje delo na novem slovarju, ki naj bi po prvotni napovedi obsegala ok. 4500 gesel. Ta cilj je uspelo skupini znatno preseči, saj baza obsega 8302 gesli.